Vaja15: 2016

Loterijske prevare

Zagotovo ste že prejeli elektronsko pošto, v kateri vam pošiljatelj čestita za osvojenih nekaj milijonov dolarjev/evrov, na loteriji v kateri od tujih držav. Tovrstna pošta »dobitnikom« obljublja visoke vsote denarja, vse kar morajo storiti je, da sledijo nekaj preprostim korakom. Pri enem od njih je navadno potrebno posredovati številko tekočega računa, ali pa celo na določen račun nakazati nek znesek. Iz takšnih ali drugačnih razlogov. A ko enkrat posredujete številko računa, vam bodo z njega najverjetneje pobrali ves denar, če ste vnaprej plačali stroške nakazila ali kaj podobno nespametnega, pa boste ostali brez tistega denarja in brez obljubljenih milijonov. In zakaj ljudje tovrstnim prevaram verjamejo? Preprosto - denar. Tega ni nikoli preveč, sploh pa ne v teh kriznih časih. In vsak med nami želi verjeti, da je zadel na lotu. Številni bodo z odprtimi rokami sprejeli obljubo denarja, da gre za prevaro, pa se bodo zavedli šele, ko bo že prepozno.

Humanitarna pomoč

Svet vse bolj uničujejo naravne nesreče zaradi katerih brez strehe nad glavo ostane na milijone ljudi. In najdejo se prevaranti, ki tujo nesrečo izkoriščajo za lasten dobiček. Ustanovijo spletno stran z namenom zbiranja denarja za pomoč prizadetim v poplavah/potresu/plazu. Nato ljudem pošljejo elektronsko pismo s povezavo do te strani, kjer obiskovalce navadno pričakajo objokani obrazi otrok in starejših, ki se stiskajo ob ruševinah. Koga pa ne bi zabolelo srce in ne bi želel pomagati? Na spletni strani najdejo številko računa, kamor nakažejo denar, ki pa nikoli ne pride do pomoči potrebnih, ampak se steka naravnost v žep prevarantov.

Spletne zmenkarije

Iskanje partnerja na svetovnem spletu je postalo vse bolj priljubljeno. Samski si na za to namenjeni spletni strani ustvarijo profil, se opišejo in že lahko izbirajo. A med potencialnimi partnerji se skrivajo tudi prevaranti. Ti s kandidati navežejo stik, se predstavijo kot nekdo drug, nekdo, ki bi bil tistemu na drugi strani privlačen, in iz njih tako zbezajo vse informacije, ki jih potrebujejo in želijo. Res da je postopek lahko dolgotrajen, saj je treba najprej zgraditi zaupanje, a na koncu se lahko tudi izplača. Ko na primer spletnemu »partnerju« izdamo višino plače, kje živimo, kaj počnemo, kdaj nas ne bo doma, ... Zgodi se lahko, da se s tem partnerjem dogovorimo za sestanek, pa nas prosi za nakazilo denarja za na primer bencin. V primeru, da gre za prevaranta, nas ne bo obiskal, pa tudi posojenega denarja ne bomo več videli. Tovrstne prevarante je tudi izjemno težko izslediti, saj ne posredujejo svojih pravih podatkov.

Nevarna programska oprema

Vsi smo že kdaj obiskali avtentično spletno stran nekega proizvajalca ali ponudnika storitev, ko se je na ekranu pojavilo opozorilo, da je naš računalnik okužen, virus pa da moramo nujno takoj zdaj odstraniti. In rešitev je oddaljena le en klik - prenesti je potrebno programsko opremo, do katere pridemo preko ponujene povezave. In marsikdo to stori, saj je program velikokrat videti zaupanja vreden, ali pa ga je potrebno celo plačati - nekaj kar ljudje razumejo kot znak, da je zadeva avtentična. Resnica pa je, da je bilo z računalnikom vse v najlepšem redu. Dokler nismo prenesli ponujenega programa, ki virusov ni očistil, ampak je računalnik z njimi pravzaprav okužil. Tako smo nepridipravom omogočili dostop do vseh naših gesel, spletnih bank, portalov in podobnega. V najboljšem primeru pa smo ostali samo brez denarja, ki smo ga za program plačali.

Spletne turistične agencije

V Sloveniji s tem še ni težav, saj se lahko v vseh agencijah, ki jih najdemo na spletu, oglasimo tudi osebno. Torej vemo, da obstajajo. Drugače pa je v svetu. Ljudje, ki jim primanjkuje denarja že za vsakodnevne stroške, si dandanes stežka privoščijo počitnice. A to ne pomeni, da si jih ne želijo. In spet so se našli posamezniki, ki stisko ljudi izkoristijo v svoj prid. Ustanovijo lažno turistične agencijo, obljubljajo potovanja v eksotične dežele po nenavadno nizkih cenah, takšnih, ki jih lahko privošči skorajda vsak, ko aranžma ali letalsko karto plačamo, da od njih ni več ne duha ne sluha. A ljudje so postali previdnejši in ne zaupajo več agencijam, ki jim za 500 evrov obljubljajo tedenske počitnice v najboljših hotelih, zato tovrstne prevare niso več tako zelo priljubljene.

Lažne razprodaje/dražbe

Strani kot so eBay in Craigslist, kjer lahko sodelujemo v spletnih dražbah, so že nekaj let izjemno priljubljene in tako so na idejo o lažnih straneh z dražbami prišli tudi nepridipravi. Pravilo je približno takšno - kjer se zadržujejo ljudje z denarjem, se zadržujejo tudi prevaranti. Ti vložijo nekaj svojega časa in truda in postavijo spletno stran, kjer po ugodni ceni ponujajo izdelke, ali pa zanje vsak kupec ponudi svojo ceno. Stran reklamirajo, videti je povsem kredibilna, ponujajo izdelke znanih blagovnih znamk po izjemnih cenah. Pri spletnih prodajalnah pa je navadno tako - če se nekaj zdi predobro, da bi bilo res, navadno tudi je. Gucci torbica za 20 dolarjev? Odlično, si mislimo, in plačamo. A zgodi se lahko eden od dveh scenarijev - torbice ne bomo nikoli videli, ali pa bomo dobili očiten ponaredek.

Brezplačno preizkusno obdobje

Vsi smo že videli oglase, navadno za programsko opremo, ki obljubljajo brezplačno uporabo te opreme za določeno obdobje. Na podoben način delujejo tudi oglasi za na primer shujševalne tablete, pralni prašek, kreme proti gubam, ... le da v teh primerih prodajalci obljubljajo vračilo denarja, če z izdelkom ne bomo povsem zadovoljni. Najprej je potrebno izdelek seveda plačati. In ko ga po navadno 30 dneh pošljemo nazaj z obrazložitvijo zakaj z njim nismo bili popolnoma zadovoljni (oziroma v primeru programske opreme ne želimo podaljšati časa uporabe), pa o vračilu ni ne duha ne sluha. Še več, podjetje je pri prvem plačilu prišlo do podatkov z naše kreditne kartice in četudi smo jim povedali, da nekega programa ne želimo več uporabljati ali zanj plačevati naročnine, nam lahko z nje trgajo mesečne obroke. Bolje jo odnesejo tisti, ki so kupili shujševalne tablete in ostale zgoraj omenjene izdelke in so ostali zgolj brez kupnine in izdelka.

Delo od doma

Na spletu je precej oglasov za dobičkonosno delo od doma. »Delodajalci« so sicer navadno bazirani v Združenih državah, a razdalja seveda ni ovira, da ne bi mogli delati zanje in zaslužiti na kupe denarja kar iz svojega naslonjača. Delo je navadno še »zelo preprosto« in bo od vas zahtevalo »le nekaj klikov«. Kaj več informacija pa delodajalci ne ponudijo. Ko se nato prebijate po spletu in iščete strani, kjer bi našli povezave, ki jih je potrebno klikniti, se te strani izkažejo za plačljive. Plačamo dolar tu, saj v zameno pričakujemo več sto njih, pa dolar tam in tako dalje, dokler se vsi ti dolarji ne stečejo na račun prej omenjenega delodajalca, na plačilo za opravljeno delo in ure, preživete pred računalnikom, pa lahko kar pozabimo.

PayPal

To je sicer povsem varen pomočnik pri plačevanju preko spleta, a našli so se nepridipravi, ki so zlorabili tudi to stran, ki jo lahko uporabljamo tudi za nakazila denarja, ne le plačila. Na tovrstne goljufije je potrebno biti posebno pozoren v primeru, ko na spletu kaj prodajamo. Kontaktira nas lahko oseba in nam ponudi več denarja od zahtevanega. Izmislijo si, da izdelek kupujejo za prijatelja ali sorodnika, ki živi na primer v Združenih državah. Izdelek pošljemo, kupec, ki lahko da uporablja lažni ali ukraden PayPal račun, pa PayPal obvesti, da ga ni prejel in zahteva kupnino. Tako ostanemo brez denarja in brez izdelka, ki smo ga prodajali.

»Prosim za pomoč«

Pred časom je po Sloveniji zaokrožilo elektronsko pismo, ki ga dobimo z naslova znanca ali družinskega člana, v njem pa nas prosi za pomoč, saj da so mu v Londonu ukradli prtljago z vsemi dokumenti in potrebuje nekaj denarja za vozovnico domov in nove dokumente. Kaj se je zgodilo? Nekdo je vdrl v elektronsko pošto dotične osebe z namenom zlorabiti zaupanje njenih bližnjih. Ti bi denar najbrž res nakazali na račun, naveden v pismu, če ne bi pošiljatelj pisal v povsem polomljeni slovenščini. Kljub temu, da morda res niso nakazali zahtevanega zneska, pa so nekateri na pošto vsaj odgovorili in zahtevali dodatne informacije ali pojasnila. In že to je lahko nevarno, saj lahko nepridipravi vdrejo še v pošto pošiljatelja in pisma z lažnimi prošnjami na pomoč pošiljajo tudi z njega.

vir: http://www.delo.si/novice/kronika/deset-najpogostejsih-spletnih-prevar.html

Vaja15

torek, 8. marec 2016

komentarji

Internetne prevare

O meni